Neizogiben čar in lepota današnjega Dubrovnika izhajata iz njegove dolge in bogate zgodovine. Skozi dolga stoletja svojega obstoja se je Dubrovnik uveljavil kot neodvisno, močno in vplivno mesto. Njegova posebna geografska lega mu je pomagala pri razvoju uspešnega trženja in pomorske tradicije. Dubrovnik je že od nekdaj veljal za varno pristanišče, saj je zaščiten s skupino otokov, ki se dvigajo pred njim. Poleg tega pa predstavlja tudi križišče pomembnih pomorskih in trgovskih poti. Njegova osupljiva zgodovina je napolnjena z vdori barbarov, močnih tekmecev in tudi s cvetočo tradicijo umetnosti in znanosti.
Domneva se, da je bil Dubrovnik ustanovljen v 7. stoletju, ko so se hrvaška plemena tam želela skriti pred barbari. Oblikovali so več manjših naselij, ki so se postopoma, skozi stoletja, združila v enotno mesto, ki je danes zaščiteno z obzidjem.
Dubrovnik se je kmalu uveljavil kot uspešno trgovsko in pomorsko središče v Jadranskem in Sredozemskem morju. Ne glede na burne zgodovinske okoliščine, se je Dubrovnik boril za ohranitev svoje trgovske samostojnosti in cenjene neodvisnosti tudi pod prevlado Benetk.
Obdobje pravega dubrovniškega razcveta se začne z ustanovitvijo Dubrovniške republike oziroma republike Ragusa v 15. stoletju. To je bila neodvisna aristokratska republika s svojo lastno vlado (knez in svetovalci), valuto in zastavo s podobo sv. Vlaha (Blaža), zaščitnika mesta. Dubrovniška republika je bila tudi prva evropska država, ki je odpravila suženjstvo. Obdobje blaginje in dobrih časov je doseglo svoj vrhunec v 16. stoletju, z razvojem pomorske trgovine in lokalne trgovske mornarice, ko si je Dubrovnik tudi priboril mesto med najbolj cenjenimi trgovci na svetu. Obdobje finančne varnosti in razvoja pa je prispevalo pri oblikovanju posebnega načina življenja v mestu. Krog humanistov je takrat podprl cvetočo ustvarjalnost, ki se je kazala v čudovitih umetniških dosežkih na področju arhitekture, urbanizma, poezije, literature in znanosti. Nekateri izmed najbolj cenjenih hrvaških in evropskih umetnikov in znanstvenikov, ki so živeli v tem obdobju, so zapustili svojo neizbrisno sled. Med nekatere najbolj znane osebnosti prištevamo Marina Držića, Ivana Gundulića in Ruđerja Boškovića; med najbolj znane zgradbe iz tega obdobja pa cerkev sv. Vlaha, Dubrovniško katedralo in Knežji dvorec.
Kakorkoli, obdobje blaginje je nadomestila globoka politična in gospodarska kriza v 17. stoletju, ki je svoj vrh dosegla z velikim potresom leta 1667, ki je skoraj uničil mesto. Zaradi krize ter vojn z Turškim cesarstvom in Benečani, je Dubrovniška republika, kot posledica Napoleonove odločitve, v 18. stoletju prenehala obstajati. Tako je postala del Dalmacije, regije na jugu Hrvaške obale, s katero si še danes deli zgodovinsko in politično usodo.
V poznem 20. stoletju je Hrvaška razglasila svojo neodvisnost, kateri pa je sledila srbska agresija. Med prvimi napadenimi mesti leta 1991 je bil tudi Dubrovnik, ki je takrat utrpel brutalno uničenje in velike izgube. Večino uničenih delov mesta so do danes obnovili ter tako ohranili njegovo neprecenljivo lepoto. Dubrovnik spada danes med najbolj priljubljene poletne destinacije na Hrvaškem.